
Ameriško centralno poveljstvo je zanikalo poročila iranskih medijev, da naj bi bila ob prečkanju Hormuške ožine zadeta ameriška vojaška ladja. Ta poročanja so sledila napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA začele spremljati ladje skozi ožino.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA danes začele spremljati ladje skozi Hormuško ožino, je iranska tiskovna agencija Fars poročala, da naj bi bila z dvema raketama zadeta ameriška vojaška ladja, ki je "v nasprotju s pravili prometa in pomorske varnosti" plula skozi ožino.
Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ebrahim Azizi je že pred tem opozoril, da bo "vsakršno vmešavanje ZDA v novi pomorski režim v Hormuški ožini veljalo za kršitev premirja".
Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je navedbe Irana zanikalo. Na omrežju X so zapisali, da nobena ladja ameriške mornarice ni bila zadeta, in dodali, da ameriške sile nadaljujejo spremljanje ladij skozi ožino ter izvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč.
🚫 CLAIM: Iranian state media claims that Iran's Islamic Revolutionary Guard Corps hit a U.S. warship with two missiles.
— U.S. Central Command (@CENTCOM) May 4, 2026
✅ TRUTH: No U.S. Navy ships have been struck. U.S. forces are supporting Project Freedom and enforcing the naval blockade on Iranian ports. pic.twitter.com/VFxovxLU6G
Iranska mornarica je medtem po poročanju iranske državne televizije danes izstrelila manevrirne rakete in drone v bližino ameriških rušilcev, ki sta prečkala Hormuško ožino, da bi pomagala pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega tranzita. Mornarica naj bi proti rušilcema, opremljenima z vodenimi raketami, izstrelila več opozorilnih strelov.
So pa Združeni arabski emirati danes Iran obtožili, da je v Hormuški ožini proti tankerju, povezanem z njihovo naftno družbo Adnoc, izstrelil dva drona. Zunanje ministrstvo v Abu Dabiju je incident ostro obsodilo, pri čemer ga je opredelilo kot "teroristični napad".
"Napadi na komercialni ladijski promet in uporaba Hormuške ožine kot orodja gospodarske prisile ali izsiljevanje predstavljajo piratska dejanja iranske revolucionarne garde," je še sporočilo in dodalo, da dogodek ni terjal žrtev. Ni sicer jasno, kdaj na bi se domnevni napad zgodil.
Operacija "Projekt Svoboda"
Kot je na družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik, so za pomoč pri plovbi skozi Hormuško ožino zaprosile številne države, ki niso vpletene v konflikt. "Gre zgolj za nevtralne in nedolžne opazovalce," je dodal.
"V dobro Irana, Bližnjega vzhoda in Združenih držav smo tem državam sporočili, da bomo njihove ladje varno pospremili iz teh zaprtih plovnih poti, da bodo lahko nemoteno nadaljevale svoje delo," je zapisal Trump. Ob tem je opozoril, da bodo ZDA vsakršno vmešavanje v operacijo, poimenovano "Projekt Svoboda", obravnavale odločno in s silo.

Dodal je še, da ameriški predstavniki z Iranom vodijo "zelo pozitivne" pogovore, ki bi lahko "pripeljali do nečesa pozitivnega za vse". Operacijo je označil kot "humanitarno gesto" v imenu ZDA, Irana in drugih držav v regiji, ne da bi jih konkretno navedel, prav tako pa ni pojasnil, kako naj bi sodelovanje s Teheranom potekalo.
Ameriško centralno poveljstvo je medtem na omrežju X sporočilo, da bo v "Projekt Svoboda" vključenih približno 15.000 pripadnikov vojske, rušilci z vodenimi izstrelki in več kot 100 letal.
Pozneje je Centcom na družbenem omrežju X zapisal, da rušilci že "aktivno pomagajo pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega tranzita" ter da sta dve trgovski ladji pod ameriško zastavo uspešno prečkali ožino in varno nadaljujeta svojo pot.
Iran je od začetka vojne februarja močno omejil promet skozi to ključno pomorsko pot, ZDA pa so uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč.
Od začetka konflikta je v Zalivu ujetih približno 20.000 mornarjev. Vse večja je zaskrbljenost zaradi pojemajočih zalog in posledic za telesno in duševno zdravje mornarjev.
Skozi ožino običajno poteka približno 20 odstotkov svetovne proizvodnje nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, konflikt pa je povzročil strmo zvišanje svetovnih cen energije.
Napoved ameriškega predsednika sicer prihaja po poročilih iranskih medijev, da je Teheran prejel ameriški odgovor na najnovejši mirovni predlog. Po navedbah poluradne agencije Tasnim Iran odgovor, ki naj bi bil posredovan prek Pakistana, še preučuje.

ZDA uradno še niso potrdile, da so odgovor poslale, je pa Trump v nedeljo za izraelski Kan News dejal, da predlog zanj ni sprejemljiv, še navaja BBC.
Iranski mediji navajajo, da 14-točkovni mirovni načrt vključuje zahteve po umiku ameriških sil z območij blizu Irana, odpravi pomorske blokade iranskih pristanišč ter popolni prekinitvi sovražnosti, vključno z izraelsko ofenzivo v Libanonu. Predlog naj bi predvideval tudi dosego sporazuma v 30 dneh ter pozival k osredotočenosti na "končanje vojne" namesto podaljševanja trenutnega premirja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje